Santa ceia
A Santa Ceia é uma das ordenanças mais sagradas da igreja cristã. Instituída por Jesus na última noite antes da crucificação, ela celebra seu sacrifício e proclama sua morte até que Ele volte.
A instituição por Jesus
Na noite em que foi traído, Jesus tomou o pão e o cálice, deu graças e os compartilhou com os discípulos, dizendo: 'Fazei isto em memória de mim.'
Sar hana ine, o Isus lelja o maro, zahvalinđa e Devlese hem phaglja le, i dinđa le e učenikonenđe, vaćerindoj: "Len hem han! Akavai mlo telo."
Tegani lelja i čaša e moljaja, zahvalinđa e Devlese hem dinđa la olenđe, vaćerindoj: "Pijen olatar sare! Adalese so akavai mlo rat oto savez, savo čhorela pe butenđe, zako oprostiba e grehengoro.
Sar hana ine, o Isus lelja o maro, zahvalinđa e Devlese hem phaglja le, i dinđa le e apostolenđe, vaćerindoj: "Len! Akavai mlo telo."
Tegani lelja i čaša e moljaja, zahvalinđa e Devlese hem dinđa la olenđe, i sare pile olatar.
I phenđa lenđe: "Akavai mlo rat, o rat oto savez, savo čhorela pe butenđe. Čače vaćerava tumenđe: naka pijav više mol sa đi o dive kad ka pijav i nevi mol ano carstvo e Devlesoro."
I lelja o maro, zahvalinđa e Devlese, phaglja le hem dinđa le e apostolenđe vaćerindoj: "Akavai mlo telo savo dela pe zako tumenđe. Ćeren akava te setinen tumen mandar."
Ađahar lelja hem i čaša e moljaja pali večera hem phenđa: "Akaja čaša e moljaja nevoi savez ano mlo rat savo čhorela pe tumenđe.
O significado espiritual
A Ceia é participação no corpo e no sangue de Cristo. Jesus ensinou que quem come de sua carne e bebe de seu sangue tem a vida eterna.
Me injum o dživdo maro savo huljilo taro nebo. Ko ka hal akava maro, večno ka živini. Akavai maro mlo telo, savo ka dav te šaj o manuša taro sveto živinen."
A o Isus phenđa lenđe: "Čače, čače vaćerava tumenđe: Te na hana o telo e Manušesere Čhavesoro hem te na pijena lesoro rat, nane tumen dživdipe ana tumende. Ko hala mlo telo hem pijela mlo rat, isi le večno dživdipe hem me ka vazdav le taro mule ko Poslednjo dive. Adalese soi mlo telo čačikano hajba hem mlo rat čačikano piba. Okova kova hala mlo telo hem pijela mlo rat, ačhola ana mande hem me ano leste. Sar so man bičhalđa o dživdo Dad, hem me živinava zbog o Dad, ađahar hem okova kova hala man ka živini zbog mande. Me injum adava maro savo huljilo taro nebo, a na sar okova savo hale tumare pradada ani pustinja hem mule. Ko hala akava maro, večno ka živini."
hem, zahvalindoj e Devlese, phaglja le hem phenđa: "Akavai mlo telo savo dela pe tumenđe. Ćeren akava te setinen tumen mandar." Ađahar lelja hem i čaša e moljaja pali večera hem phenđa: "Akajai čaša oto nevo savez ano mlo rat. Kad god olatar pijena, ćeren adava te setinen tumen mandar." Adalese so, kad god hana akava maro hem pijena oti akaja čaša, e Gospodesoro meriba mothovena dok ov na avela.
Adalese ko nedostojno hala o maro e Gospodesoro ili pijela oti čaša e Gospodesiri, ka ovel krivo zako greh protiv o telo hem o rat e Gospodesoro. Nek svako ispitujini korkoro pes angleder nego so hala o maro hem pijela oti čaša.
Adalese so, kad god hana akava maro hem pijena oti akaja čaša, e Gospodesoro meriba mothovena dok ov na avela.
A prática da Igreja
Desde os primeiros cristãos, a Ceia do Senhor é parte fundamental da vida comunitária da Igreja, celebrada com reverência e exame de consciência.
On posvetinena pe ine ko sikaviba e apostolengoro, ko zajedništvo, ko phagiba o maro hem ko molitve.
Ko prvo dive oto kurko, čedinđam amen ki Gospodnjo večera, a o Pavle propovedini lenđe ine. I adalese so manglja aver dive te putujini, propovedinđa sa đi ki ekvaš i rat.
Kad inele olencar uzalo astali, o Isus lelja o maro, zahvalinđa e Devlese, phaglja le hem dinđa len.
Adalese ko nedostojno hala o maro e Gospodesoro ili pijela oti čaša e Gospodesiri, ka ovel krivo zako greh protiv o telo hem o rat e Gospodesoro. Nek svako ispitujini korkoro pes angleder nego so hala o maro hem pijela oti čaša. Adalese so, ko hala hem pijela, a na poštujini e Gospodesoro telo, hala hem pijela pese ki osuda.