Pão
O pão é símbolo central na Bíblia: do maná no deserto ao pão da vida — Jesus. A Escritura usa o pão para ensinar sobre provisão divina, comunhão e dependência espiritual.
O maná do céu
Deus alimentou Israel no deserto com pão do céu. O maná era diário, fiel e suficiente — retrato da provisão constante de Deus.
O pão da vida
Jesus declarou: 'Eu sou o pão da vida.' Quem vem a Ele nunca terá fome, e quem nele crê jamais terá sede. Ele é o sustento eterno.
A o Isus odgovoringja: "Pišimo i:
‘O manuš nane te živinel samo taro maro,
nego taro sekova jekh lafi so iklola taro muj e Devleskoro.’ "
Partilha e comunhão
O partir do pão une o corpo de Cristo. Na Ceia, na generosidade e na partilha, expressamos a comunhão com Deus e uns com os outros.
I lela o maro o Isus, blagodaringja, phagla le hem dengja e apostolenge vakerindor: "Akavaj mo telo so dela pe baši tumenge. Keren akava te setinen tumen ki mande."
Adaleske agjar molinen tumen:
‘Dade amareja, so sijan ko nebo,
neka ovel sveto to anav,
te avel to carstvo,
neka ovel ti vojla,
sar ko nebo agjar ki phuv.
Amaro šuko maro de amen avdive,
O Isus phengja lenge: "Den len tumen nešto hajbaske!"
Ola pučle le: "Kotar? Amenge trebela pare so dena pe jekhe beršeske te šaj te kina maro sa akale manušenge!"
A ov pučlja len: "Kozom mare isi tumen? Džan hem dikhen."
Koga dikhle, vakerge: "Pandž mare hem duj mačhe."
Togaš o Isus vakergja sarinenge te bešen ko grupe tele ki zeleno čar. Hem bešle ko grupe po šel hem po pinda džene.
Ov lela o pandž mare hem o duj mačhe, dikhla upre ko nebo, hem blagodaringja bašo hajbe. Phagla o mare hem dengja pe učenikonge te delinen e manušencar, hem isto agjar ov delingja sarinenge adala duj mačhe. I sarinen hale hem čalile. Sa adava so ačhilo, khedinge, hem ačhilo len panda dešuduj korpe maro hem mačhe.
Provisão divina
O justo não é desamparado e seus descendentes não mendigam pão. Deus provê com fidelidade o alimento de cada dia.
O kvasaci e farisejengoro hem e sadukejengoro
O učenikija nakhle tari javer strana taro ezero, ama bisterge te len peja o maro. I o Isus phengja lenge: "Pazinen! Arakhen tumen taro kvasaci e farisejengoro hem e sadukejengoro."
A ola kerena sine lafi maškar peste: "Akava phengja amenge soske na lelem amencar maro."
O Isus džangja so kerena lafi hem pučlja len: "Tikne verakere, soske kerena lafi maškar tumende deka nane tumen maro? Panda li na svatinena? Na setinena tumen li bašo pandž mare e pandže ilade manušenge hem kozom bare korpe khedingjen? Ili o efta mare e štare ilade manušenge hem kozom bare korpe khedingjen? Sar na svatinena deka na vakergjum tumenge bašo maro? Ama arakhen tumen taro kvasaci e farisejengoro hem e sadukejengoro."
Togaš svatinge deka na vakergja lenge te arakhen pe taro kvasaci e mareskoro, nego taro učibe e farisejengoro hem e sadukejengoro.