1 Yɛsu abasolele kalɛ : «Nimosolele kpǎ, mole bine bale seno anu bamɔnji bakakwa bana mɔna bɔkɔta bwa Bɔsɔmwá ko kabakǎbɔ ne lokangwa.»
2 Asila masu motoba koěta, Yɛsu atomba Pɛtɛlɛ na Yakɔbi na Yɔani. Banina kololo lwalɛya ka okola, babɛja abɔ bukɛli, Yɛsu ǎlole kelongi koboso nabɔ, 3 Ngɔmbɛ jande jǎloka jɛ̌lɔ ka jǐka jangɛnga bǒsǐ moto weke kese taɔyɛ obola.
4 Mwěla pena, elila ngelela* bamɔna Eliya na Musa, bǐka batɛnda na Yɛsu. 5,6 Pɛtɛlɛ ne bina kwande bapeka bikɔtɛnda mokoba tɛ babɛja bǐki ně bɔ̌ba kǐnge né bwatɛnda Pɛtɛlɛ kwa Yɛsu : «Mwěleji, kolě wǎli tolikane anu, Twaleke bitanda bisato : kɛmɔnji kyao kekinɛ kya Musa ka kekinɛ kya Eliya.»
7 Kosila obola, ibonge jabaka ka jabaliba. Jǒki Ja ukunyeka koelila ibonge tɛ : «Ona né ngɔli yanɛ mɔbɛ̌ mwamǔkwa bitɛndǎnde!»
8 Ayɔyɔala, abala ngelela* balɔlɛ teba mɔna moto okinɛ akanda na Yɛsu bukɛli ka nabɔ.
9 Mɔkɔkɔlɔ mɔka lolo, Yɛsu abasimba tɛ : «mosolela moto ebi bimɔni bine kono, imbɛ meno mwǎna we moto ka tinakwa ka naǔboka.»
10 Ala ngelela* bakombelela elila itɛnda, ka bǐka bawejaná abɔbɛnɛ : «kǔboka né bike ?»
11 Amɔngɔ nǎla, ngelela* ja Yɛsu bamoweja tɛ : «Mobikě bwatɛndǎ se baeleji be kyǎto* tɛ Eliya né aɔ̌kɔlɛ kobakǎ ?» 12 Yɛsu abaɔtɔjɛlɛ tɛ : «Eliya né wabakǎ kobosó, ka abeka biɛndɔ bisɛ. Bibɛ̌ bi lobese ka kwachileka mwǐtɛnda ja Bɔsɔmwá moboni bwachileka tɛ mwǎna we moto akalewa kɔmɔkɔmbɛ ka baka mwělolekya ? 13 Ka nimosolele Eliya asili kobaka ka bato bamoketela bisɛ bya konda bɔ kojangana nǐtɛnda ja Bɔsɔmwá ja tɛndɛka molende.»
14 Yɛsu ně ngelela* jande lisato atokabɔ mololo, baolele sɛsɛ né ngɛlela* ja Yɛsu likinɛ ja siya, balɛngɛkɛ né Kumva ke bato kǐnge mɔkɔsɔnatɛ babɛja ně meango né baeleji be kyǎto*. 15 Ekela kekumva ke bato amɔmɔnabɔ Yɛsu, basɛ basebalala ka bayaka lobelo komo sambeja.
16 Yɛsu aweja ngelela* jande tɛ : «Meango mekě asamba bine naba bato ?» 17 Ka moto ɔmɔnji moěkela kekumva amɔ̌tɔjɛla : «Mwěleji nikobesele sene mwǎna wanɛ osǐ tatɛndaseno moyombi. Ka ola moyombi wa sila komobeka keluma. 18 Ola moyombi omobundě kɔsɛ ko bande atɛakeli, kiulu atɛkǐki kyaola mokanyua ka neko bɛla kɛkɛtɛ, mobele kokakanyanya. Nisolele seno ngelela* jaǒ baɔngɛ ola moyombi ka bakochwane seno.»
19 Yɛsu abasolele : «Molě bine bato bemǒbo basǐ tebambekela motema! Pena linga kalɛ likalikanǎ meno nino ? Nika mojala ne moeni pena kalɛ ? Mbesejela ola mwǎna!»
20 Bamobeseja. Pena yamɔna moyombi wa mɔna Yɛsu wǎlaja mwǎna nelokangwa akela, aibilingitana mɔmɔsɛkɛ ka kyǔlu kyamola mo kanywa.
21 Yɛsu aweja ise mwana : «Mwǎna abangeka něli ibɔngɔka moeni pena ?» Ka Asa amɔ̌tɔjɛlɛ tɛ : «Mobwǎna bwande. 22 Ka pena lisɛ ona moyombi wamǔsa mokaya ne mo mǎnje mokomoliya. Okondě tokwelele lokwa otokakole!» 23 Yɛsu amosolele : «Mokě bɔtɛndi awɛtɛ imbɛ iɔsɔna seno ? Biɛndɔ bisɛ bwaɔsɔnɛkǎ kǒla wimenyǎ!» 24 Ayɔyɔala Ise mwǎna atɛnda nějǒki likolo : «Nǐmenye ka ikwelela lokwa né kosakolela kwǐmenya kwanɛ!»
25 Yɛsu amɔna kekumva ke bato kyabaka lobelo sɛsɛ nabɔ; ka ǎkamokela ola moyombi amɔtɛndɛla : «Moyombi we keluma nikosolele : tǒka kǒna mwǎna ka imɔ̌tɔkɛla kalɛ!» 26 Ola moyombi wǎkamoka né kwalaja mwǎna né lokangwa ka waola. Ka mwǎna abɛja né imbɛ mokwo mɔkɔsɔna tɛ abala babɛja alá kǐnge bakanyane tɛ : «Asili kokwa». 27 Ka Yɛsu amobunda mɔkabɔkɔ, amoemanekya ka mwǎna aemana mwěma.
28 Pena yaɔtɔla Yɛsu ně ngelela* jande mo ndábo abɔbɛnɛ, bamoweja : «Boni bokochwane sebite kɔ̌nga ona moyombǐ ?» 29 Yɛsu abasolela : «koetela ku kwɛ̌ngɛla kwito né kolenge kwatokeja moyombi.»
30 Yɛsu ně ngelela* jande batoka okola, babanda ko mosomba we Galilaya. Ka Yɛsu takonda tɛ moto ajebe koni kwabɛja nde, 31 Mɔkɔsɔna tɛ aeleja ngelela* jande atɛnda : «Meno Mwǎna we Moto nǎbekeka né mo tɔbɔkɔ to bato ka abɔ bandiyana ; ka isilě kokwa, naǔbokana mobuchu bo masato.» 32 Ka ngelela* tebajeba ela mɛlɔndɔ ya tɛna nde ka babɛjane ně bɔ̌ba bokomoweja.
33 Yɛsu ně ngelela* jande baolele ko kaja ke Kapɛlɛnaumu ; abɛja Yɛsu monda ně ndábo aweja ngelela* jande : «Monjela bikě bibejise bine mwǎngelana ?» 34 Basɛ bakɔba yombo, mɔkɔsɔna tɛ, mo njela babɛja bǎngejana asambǎ bɔ mokojeba nani olě kɛlɛmɛsɛ asambǎbɔ.
35 Yɛsu alikana ka aetana ngelela* jande abasolela : «Imbɛ moto akondě koba we koboso, aendelé kwǐbeka we kochunga ko basɛ ka nekwǐbeka mɔkɔbɛ we bato basɛ.»
36 Kosila, abunda mwǎna amobeka mǔngiǎbɔ aifuteka nande abasolela : 37 «Ona obundǎ ona mwǎna mabɔkɔ mabele imbɛ ona, atɛ amundi meno bukɛli; ka ona omundǎ meno mabɔkɔ mabele tamunda meno abundi né ola watoma meno.»
38 Yɔani asolele Yɛsu : «Mwěleji, tɔmɔnisɛ moto ɔmɔnji aɔnga meyombi kolokombo lwaɔ, ka tokondise tomosimbe, mɔkɔsɔna tɛ talikanǎ wekekumva kito.»
39 Yɛsu asolele Yɔani : «Momosimbǎ kalɛ Mɔkɔsɔna tɛ ona oketǎ mosasa molokombo lwanɛ taɔsɔna kalɛ kɔtɛnda bobé mole meno. 40 Mɔkɔsɔna tɛ ona ǒsǐ tale iyale lito ka alě wě pɔngɔ yito. 41 Ka ona okakǒngoja kepoma ke mǎnje, mɔkɔsɔna tɛ molě ba kilisito nimosolele kpǎ tɛ Bɔsɔmwá aka bǎmba.»
42 Ona ɔsɛ okejǎ mwǎna ɔmɔnji mwǎbala basila kuimenya Bɔsɔmwá né kɔmɔ̌tɔja ko mabe, aendele né ko kumeka iwɛ ja pamba mo kingo ka né komǔsa monda né keliba. 43 «Ka imbɛ kabɔkɔ kao né kakokeji ko mabe, kabuka. Mɔkɔsɔna tɛ kolě wǎli kole awɛ kuingela kwa Bɔsɔmwá ne kabɔkɔ kamɔnji atɛ twaingela nɛtɔbɔkɔ tɔsɛ tobele ka né koyaka kolewa kokaya kasǐ kale né kolima. 44 [Amena kwabɛjǎ mekusu ele né kokwa ka kaya kasǐ kale né kolima.] 45 Ka imbɛ kɛkɛta kyao ne kekokeji ko mabe, kebuka ; mɔkɔsɔna tɛ kolě wǎli kole awɛ kuingela kwa Bɔsɔmwá ne kɛkɛta kɛmɔnji atɛ twaingela nɛbikɛta bisɛ bibele ka né koyaka kokaya kasǐ kale né kolima. 46 [Amena asǐ mekusu ele né kokwa ka kaya kěneko chumba mekusu angɔ̌.] 47 Ka imbɛ lǐsɔ jao ne likokeji ko mabe, lijola ; kolě wǎli kole awɛ kuingela ko bokuchu bwa Bɔsɔmwá ně lǐsɔ limɔnji atɛ twaingela ně mǐsɔ masɛ mabele ka né koyaka kokaya. 48 Amena asǐ mekusu ele né kokwa ka kaya kěneko chumba mekusu angɔ̌. 49 Mɔkɔsɔna tɛ moto ɔsɛ akaetela mokaya ke kolewa ala akaba imbɛ mosiki bɛnɛ.
50 «Mosiki olene kɛndɔ kyaenda ; ka imbɛ olimbeje kɛlɛ̌lɛ̌ kyande obundase kalɛ boni ? Bǎ né mosiki monda nino ka bǎ nebo kondani asambǎ bine binɛ.»