1 Ande Efremešće gore trajilas jek manuš savo akhardolas Mihej.

2 Vo phendas pire dejaće: "Des tut gođi ke okola milja thaj šel rupune kovanice save sas tutar čhorde? Zbog godova dijan romaja, a me ašundem godova mungre kanenca. Ake mande si. Me lijem len."

Lešći dej phendas lešće: "Neka o GOSPOD blagoslovil tut, čhaveja mungreja!"

3 Kana bolda palpale pire dejaće godola milja thaj šel rupune kovanice, voj phendas: "Akava rup posvetiv e GOSPODEŠĆE thaj kamav te katar akava rup ćerel pe liveno rupuno kipo pale mungro čhavo. Zato akana boldav les tuće, čhaveja mungreja."

4 Kana o Mihej boldas o rup pire dejaće, voj lija duj šela rupune kovanice thaj dija ko manuš savo ćerelas bući e rupesa. Vo katar e rupune kovanice ćerda liveno kipo savo sas čhutino ande Mihejesko ćher. 5 E Mihejes sas ando ćher svetište, pa ćerda rašajesko prusluko thaj varekozom ćherutne idolen thaj čhuta jećhe katar pire čhaven pale piro rašaj. 6 Ande godoja vrjama e Izraele nas caro, pa svako ćerelas so gndilas kaj si lačhe ande lešće jakha.

7 Sas jek terno manuš, Levito andar o Vitlejem ande Juda, savo trajilas sago došljako ande Judasko pleme. 8 Vo đelo andar o Vitlejem te araćhel than kaj šaj trajila. Dok gajda putuilas, avilo ande Efremešće gore thaj dija pe Mihejesko ćher.

9 O Mihej phučla les: "Katar san?"

Vo phendas: "Me sem Levito andar o Vitlejem ande Juda. Rodav kaj šaj te trajiv."

10 O Mihej phendas lešće: "Ačh trajisar mande thaj av manđe dad thaj rašaj, a me dava tut deš rupune kovanice po brš, drze thaj hamasko."

Gajda o Levito đelo leste 11 thaj prihvatisarda te trajil ko Mihej. O terno manuš sas e Miheješće sago jek katar lešće čhave. 12 O Mihej čhuta e Levito palo rašaj, thaj gajda o terno manuš postanisarda lesko rašaj thaj trajilas ande lesko ćher.

13 Askal o Mihej phendas: "Akana džanav kaj o GOSPOD avela lačho prema mande, kaj si man Levito palo rašaj."